Saturday, June 30, 2007

čudežni povratek

ja, končno. danes smo imeli vaje in sem celo lahko pela. glas mi je zvenel kot nov, se prec opazi, če se malo kontroliram, ne pretiravam s hladnimi pijačami in cigareti. tako da superca.
lepo je blo in komi čakam rock otočec. vem, da zgori z odra ne bom vidla nikogar, razen tonce in kakšna dva znanca, to je pa tudi vse. :) ampak že sam filing, da bom del tistega odra, ki ni v bistvu neč posebnega, me razganja, ko samo pomislim. prav spomnim se lani, ko smo z vesno in romano odšle na rock otočec. če ju bo kdorkoli vprašal, bodo povedale enako. kot, da sem videla razodetje, kot da sem pršla v nov čas, prostor, obstoj. res, vse skupaj sem tako doživljala in sprva sem sam: "fak, tukaj sem. pa ne me jebat, tukaj sem?" onidve niso tega tako razumeli kot sem sama. in lansko leto si niti drznila nisem pomisliti, da bom tukaj igrala, na tem stageu, placu in obstoju (nalašč ponavljam;)). mogoce se mi želja po new yorku in predskupina kot u2-jem tudi ne izmakne :)

danes sem drugače too much zmedena. najprej en tip-nato drug. en na daleč, drug na blizu. ker mušter, še sama ga ne razumem. kar zapredla bi, ko pomislim, kakšn del vsak od njiju predstavlja. vem, da je en del, ki je neki večjega in ki mi povzroča celodnevna kolcanja. psssst ana. dost je blo. ali pa bi še raztezala zmedenost v nedogled? ;) trenutno prav ne vem, kaj bi se pisala, ker imam samo dve stvari v glavi-da je nekaj slo in da bi nekaj še vedno lahko bilo. ko bi lahko samo možgane pustila žive in izklopla srce. po drugi strani pa si niti ne znam predstavljati, kako bi zgledal svet brez čustev, ker jih itak v vsakdanjiku in življenjih vedno bolj skrivamo, zatiramo in tajimo. po moje se neka "huda" razlika sploh ne bi opazla. ali pa bi bilo samo nekaj časa čudno, nato bi pa itak vsi umrli, brez brige en na drugega. nočem sploh razmišljat.
"ana, nehaj preveč razmišljat, ker ti bo scvrlo možgane. "


jutri zvem pomembne novice. in me res zanima... kaj se je dogajalo.
uu pa ja, odlocla sm se, da bom naslednje poste posvecala ljudem, ki mi nekaj pomenijo. rada bi razmisljala o njih.
salute!

p.s. vam je všeč prenova strani? :)

6 comments:

vido said...

ta podoba je jačja :P

Aljo said...

ana se vidmo na otočcu!

romana said...

ana, to, da boš svoje poste posvečala ljudem, ki ti nekaj pomenijo, je delček tistega, kar sem ti napisala v svojem malce pesimističnem sporočilu, ko sem ti rekla, da bi se morali večkrat pokloniti ljudem, ki so del našega življenja...definitivno super ideja!

in glede rock otočca - če bi imela tako lep glas, kot ga imaš sama, bi mogoče začutila tvoj rush of blood in the head pa rekla - js tud hočm pet v raju;) (vem, da nisi tega mislila)

podoba tvojega bloga? v bistvu je bolj svetla.. mogoče se očiščuješ, a? :)ah, kaj dela ta ljubezen...

(r.)tm

neikka-neikko said...

Ana, na koncu ne SALUTE, ampak SALVE!!!

Kajti salve pomeni živjo, salute pa zdravje, hehe.


Ajde, drži se in vse dobro na koncertu.
Bom držala pesti.
lp, neikka.

kaja jordan said...

ful sem vesela zate in upam, da se bote na rock otočcu dobr izkazal, vsekakor pričakujem post o dogajanju in občutkih ;)

uživi, se kej vidmo :)

Pucca said...

opa, bend imate, super.

grem pogledat na tvoj space :)